Zbornica v praksi
Znak odličnosti v gradbeništvu 2026
Energetik
Konec januarja se je v Portorožu ponovno zbrala stroka.
30. in 31. januarja je v Kongresnem centru GH Bernardin potekal tradicionalni Kongres sekcij gradbincev, kleparjev in krovcev ter instalaterjev energetikov, ki iz leta v leto potrjuje, da je povezovanje znotraj Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije eden ključnih razvojnih mehanizmov panoge.
Sekcija inštalaterjev energetikov je tudi letos pripravila vsebino, ki presega zgolj predstavitev novosti. Predavanja so odpirala temeljna vprašanja varnosti, zakonodajnih sprememb, tehnološkega razvoja, kakovosti vode, certificiranja ter celovitega pristopa k načrtovanju sodobnih ogrevalnih in hladilnih sistemov. Rdeča nit kongresa je bila jasna: energetski prehod ne pomeni le novih naprav, temveč novo raven strokovne odgovornosti.
O zakonodajnih spremembah na področju fluoriranih toplogrednih plinov sta na kongresu spregovorili Katja Markelj z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Irena Koteska, ki je podrobneje predstavila praktične vidike izvajanja nove F-uredbe v praksi.
Katja Markelj je predstavila Uredbo (EU) 2024/573 o fluoriranih toplogrednih plinih ter izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2215, ki prinašata strožje omejitve glede uporabe HFC, postopno zmanjševanje količin ter okrepljen nadzor nad ravnanjem z F-plini. Cilj evropske zakonodaje je skoraj popolno zmanjšanje emisij F-plinov do leta 2050 ter prehod na okolju sprejemljivejše alternative.
Irena Koteska je osvetlila predvsem operativni del uredbe – obveznosti izvajalcev, poročanje, zahteve glede certificiranja ter pomen ustreznega ravnanja ob montaži, servisiranju in razgradnji opreme. Posebej je poudarila, da nova ureditev pomeni večjo osebno in poslovno odgovornost izvajalcev, saj so nadzori strožji, dokumentiranje pa mora biti natančno in sledljivo.
Izpostavljeno so bili tudi obvezno periodično osvežitveno usposabljanje (na sedem let), širitev vsebin certificiranja ter večja odgovornost pri delu z alternativnimi hladivi, ki so pogosto vnetljiva ali delujejo pod višjimi tlaki.
Nova uredba tako ne pomeni zgolj administrativne spremembe, temveč sistemski premik v načinu dela, kjer strokovnost in skladnost postajata temelj zakonitega poslovanja.
To potrjuje, da je strokovnost serviserjev eden ključnih mehanizmov doseganja okoljskih ciljev.
Poseben poudarek kongresa je bil namenjen uporabi alternativnih hladiv, predvsem propana (R290). O varnosti naprav na R290 je predaval Matej Debenc iz SIQ Ljubljana
R290 (propan) je učinkovit in okoljsko bistveno manj obremenjujoč plin (nizek GWP), vendar je vnetljiv. Predavatelj je skozi primere nesreč doma in v tujini opozoril na posledice neustreznega servisiranja in neupoštevanja varnostnih pravil. Analiza incidentov jasno kaže, da so pogosti vzroki:
Standard IEC 60335-2-40 določa posebne zahteve za električne toplotne črpalke in klimatske naprave.
Elektronske komponente, ki lahko predstavljajo vir vžiga, morajo ustrezati Ex-zahtevam. Prav tako Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/16) zahteva certificirano usposobljenost izvajalcev za vgradnjo, vzdrževanje in servisiranje Ex-opreme
Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje varnostnih odmikov. SIQ poudarja, da varnostna razdalja toplotnih črpalk z R290 ne sme biti manjša od 3 m do virov vžiga
Prehod na naravna hladiva tako ni le tehnološka sprememba, temveč sprememba kulture varnosti.
O pomenu sistemskega razmišljanja je spregovoril Luka Rednak (podjetje Kronoterm). Poudaril je, da sodobni ogrevalni sistemi zahtevajo celovit pristop – od analize objekta, izbire vira toplote, hidravličnega uravnoteženja do regulacije in optimizacije delovanja.
Toplotna črpalka sama po sebi ni zagotovilo za učinkovitost. Ključna je usklajenost:
Napake pri načrtovanju se kasneje pokažejo v obliki previsoke porabe, hrupa, neustreznega delovanja ali nezadovoljstva investitorja. Stroka mora zato delovati kot svetovalec, ne zgolj izvajalec.
Področje kakovosti vode v ogrevalnih in hladilnih sistemih je na kongresu predstavila Tadeja Volaušek (podjetje Nanoten), ki je poudarila, da pravilna priprava in nadzor vode nista dodatna storitev, temveč strokovna obveznost izvajalca.
Predavanje je temeljilo na zahtevah standarda VDI 2035, ki določa parametre za polnjenje in vzdrževanje zaprtih ogrevalnih sistemov. Tadeja Volaušek je jasno predstavila posledice neustrezne kakovosti vode – od nalaganja vodnega kamna, korozije in nastanka magnetita do zmanjšane učinkovitosti sistema ter potencialne izgube garancije proizvajalca.
Posebej je izpostavila pomen:
Poudarek je bil tudi na odgovornosti izvajalca – pravilna obdelava vode pomeni zaščito sistema, investitorja in tudi izvajalca samega. V času, ko so ogrevalni sistemi vse bolj tehnološko zahtevni, kakovost vode postaja ključni element dolgoročne zanesljivosti.
O vlogi certificiranja in preverjanja skladnosti je govoril Matej Debenc (SIQ). Certifikati Ex-usposobljenosti niso formalnost, temveč pravna in strokovna zaščita izvajalca.
Certifikat lahko pridobi izvajalec (podjetje), ne posameznik. V certifikatu je naveden seznam usposobljenih oseb in obseg dejavnosti.
To je ključno v primeru nadzora ali nesreče.
Predstavitve podjetij (podjetje Weishaupt – Marko Klančisar, podjetje Geberit – Denis Sejfić, podjetje Nanoten – Tadeja Volaušek, podjetje Vitanest – Dean Mavrič) so pokazale, da tehnološki razvoj sledi zakonodajnim zahtevam in energetskim ciljem.
V ospredju so:
Skupno sporočilo je bilo, da bo konkurenčnost podjetij temeljila na sposobnosti prilagajanja novim standardom.
Kongres ni le prenos informacij. Je prostor izmenjave izkušenj, razprave o izzivih in oblikovanja skupnih stališč. OZS ima pri tem ključno vlogo:
V času energetske transformacije in zaostrovanja zakonodaje posameznik težko sledi vsem spremembam. Povezovanje znotraj sekcije postaja strateška prednost.
Kongres v Portorožu je jasno pokazal, da se panoga nahaja na prelomnici. Prehod na alternativna hladiva, strožja zakonodaja, digitalizacija in zahteve po višji učinkovitosti zahtevajo nadgradnjo znanja.
Strokovnost ni več dodana vrednost – je osnovni pogoj za obstanek na trgu.
Varnost pri delu z vnetljivimi hladivi, poznavanje EU uredbe o F-plinih, pravilno ravnanje z vodo v ogrevalnih sistemih, certificiranje in dokumentiranje postopkov – vse to postaja standard.
Portorož je še enkrat potrdil, da je pot naprej jasna: več znanja, več odgovornosti in več sodelovanja.
Konferenco je zaključil Peter Mesarec (SEOS.SI), ki je udeležencem na povsem praktičen način predstavil, kako lahko umetna inteligenca že danes olajša delo tudi izvajalcem na terenu. Brez teorije in zapletenih razlag – z realnimi primeri.
Prikazal je, kako AI orodja pomagajo pri pripravi ponudb, oblikovanju odgovorov na povpraševanja, pisanju tehničnih opisov, pripravi objav za splet in družbena omrežja ter celo pri organizaciji dela in komunikaciji s strankami. Posebej je poudaril, da umetna inteligenca ne nadomešča stroke, temveč prihrani čas pri administrativnih in marketinških opravilih – tistih, ki izvajalcem pogosto jemljejo energijo po končanem delovnem dnevu.
Sporočilo zaključka je bilo jasno: prihodnost ne bo le tehnično napredna, temveč tudi digitalno podprta. Kdor bo znal združiti strokovno znanje z učinkovito uporabo digitalnih orodij, bo bistveno bolj konkurenčen.
Kongres sekcije inštalaterjev energetikov v Portorožu je še enkrat pokazal, da se panoga nahaja v obdobju intenzivnih sprememb. Novi predpisi, prehod na alternativna hladiva, zahteve po višji energetski učinkovitosti in strožji varnostni standardi niso več napovedi prihodnosti – so realnost današnjega dela.
V takšnem okolju znanje postaja najpomembnejše orodje. Ne le tehnično znanje o napravah, temveč razumevanje zakonodaje, varnosti, odgovornosti in dolgoročnih učinkov odločitev, ki jih sprejemamo na terenu. Vsaka montaža, vsak servisni poseg in vsak projekt nosi strokovni podpis izvajalca.
Prav zato imajo strokovna srečanja in povezovanje znotraj OZS poseben pomen. Omogočajo prenos informacij, izmenjavo izkušenj in skupno oblikovanje standardov, ki dvigujejo raven celotne panoge. Posameznik je lahko dober izvajalec. Povezana stroka pa je močna, stabilna in pripravljena na prihodnost.
Energetski prehod bo zahteval prilagodljivost, odgovornost in nenehno učenje. A kot je pokazal letošnji kongres – slovenska stroka ima znanje, voljo in energijo, da te izzive spremeni v priložnost.
Zapisala: Mateja Muraus Ferk
