Zbornica v praksi
Znak odličnosti v gradbeništvu 2026
Energetik
Kot vsako leto je tudi letos 30. in 31. januarja v Portorožu potekal tradicionalni Kongres sekcij gradbincev, kleparjev in krovcev ter instalaterjev energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, organiziran v sodelovanju s Slovenskim centrom za krožno gospodarstvo (SCKG). Dogodek, ki že vrsto let predstavlja eno osrednjih strokovnih srečanj panoge, je tudi letos združil več kot 300 predstavnikov podjetij, stroke, države in nadzornih institucij.
Kongres ni le formalno srečanje sekcij, temveč prostor, kjer člani dobijo konkretne informacije, ki neposredno vplivajo na njihovo delo – od zakonodajnih sprememb, tehničnih novosti in varnostnih zahtev do digitalnih orodij in prihodnjih razvojnih smernic. Letos je bilo sporočilo jasno: gradbeništvo vstopa v novo razvojno fazo, kjer trajnost, krožnost in digitalizacija niso več izbira, temveč pogoj za konkurenčnost.
Slovensko gradbeništvo se sooča z večplastnimi izzivi. Regulativne zahteve se zaostrujejo, pričakovanja investitorjev rastejo, evropske usmeritve zahtevajo nizkoogljične in trajnostne rešitve, obenem pa panogo še vedno zaznamuje kronično pomanjkanje kadra in izrazita nihanja investicijskih ciklov.
Uvodni nagovori predstavnikov zbornice in države so poudarili, da gradbeni sektor ostaja eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva – tako po deležu ustvarjenega BDP kot po multiplikativnih učinkih na druge dejavnosti. Vendar dolgoročna stabilnost ni samoumevna. Potrebni so predvidljivo zakonodajno okolje, stabilni investicijski tokovi ter boljše usklajevanje med državo, stroko in gospodarstvom.
Posebej je bilo izpostavljeno, da prenagljene ali neusklajene zakonodajne spremembe podjetjem povzročajo dodatno negotovost in stroške. Zato je dialog med panogo in odločevalci ključen – ne zgolj pri implementaciji evropskih direktiv, temveč že v fazi priprave rešitev.
Osrednja tema kongresa je bil prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Gradbeni sektor je eden največjih porabnikov surovin in energije ter hkrati pomemben generator odpadkov. Zato ima pri zelenem prehodu posebno odgovornost – in tudi priložnost.
Razprava na okrogli mizi, posvečeni krožnemu prehodu, je izpostavila več ključnih vprašanj:
Sogovorniki so poudarili, da krožnost danes ni več oddaljena vizija, temveč realnost, ki jo narekujejo zakonodaja, finančne institucije, investitorji in globalne razmere na trgu materialov ter energije. Podjetja, ki bodo znala krožne modele vključiti v svojo poslovno strategijo, bodo lažje dostopala do financiranja, javnih naročil in investicijskih projektov.
Pomembno podporno vlogo pri tem ima Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG), ki podjetjem – predvsem mikro, malim in srednje velikim – nudi konkretno strokovno pomoč pri uvajanju krožnih rešitev. Center deluje kot povezovalni člen med podjetji, stroko in državo ter pomaga pri razumevanju zakonodajnih zahtev, optimizaciji rabe virov in vključevanju trajnostnih praks v vsakodnevno poslovanje.
Krožnost tako ni več le okoljska zahteva, temveč poslovna priložnost: nižji stroški materialov, bolj učinkovita raba virov, manjše tveganje ob spremembah zakonodaje in večja dolgoročna stabilnost.
Poseben del razprav je bil namenjen inšpekcijskim nadzorom ter administrativnim obremenitvam. Podjetja se vse pogosteje srečujejo z večplastnim nadzorom različnih institucij, kjer lahko že manjše napake v dokumentaciji pomenijo visoke globe ali celo začasno ustavitev del.
Kompleksnost zakonodaje zahteva boljšo organizacijo, natančnejše dokumentiranje procesov in stalno strokovno izobraževanje. To še posebej velja za podjetja, ki delujejo na področju energetskih sistemov, kjer se tehnične zahteve hitro spreminjajo.
Eden največjih operativnih izzivov panoge ostaja pomanjkanje kadra. Demografske spremembe in nezadosten interes mladih za gradbene poklice silijo podjetja v iskanje novih kadrovskih rešitev, vključno z zaposlovanjem tujih delavcev. Stabilno kadrovsko okolje in zmanjšanje administrativnih ovir sta zato ključna pogoja za dolgoročni razvoj.
Sekcija inštalaterjev energetikov je v okviru kongresa pripravila ločeno strokovno konferenco. Posebna pozornost je bila namenjena novostim evropske uredbe št. 537/2024 glede hladilnih plinov, ki prinaša pomembne spremembe pri nameščanju in servisiranju naprav.
Nove zahteve pomenijo večjo odgovornost pri ravnanju z lahko vnetljivimi ali eksplozivnimi plini ter strožje varnostne standarde. Inštalaterji so razpravljali tudi o:
Energetika tako postaja vse bolj integrirana v gradbeni proces, pri čemer je strokovno znanje izvajalcev ključno za varno in učinkovito delovanje sistemov.
Strokovni program sekcije kleparjev in krovcev je obravnaval trajnostne strešne rešitve ter tehnične izzive sodobne gradnje. Posebna pozornost je bila namenjena:
Razprava je odprla tudi vprašanja odgovornosti izvajalcev pri ohranjanju arhitekturne dediščine ter lokalne identitete objektov. Trajnost tako ni omejena le na izbiro materialov, temveč vključuje celovit pristop k načrtovanju in izvedbi.
Zaključni del kongresa je bil posvečen digitalni preobrazbi. BIM-modeliranje, digitalna orodja za upravljanje projektov in umetna inteligenca postajajo pomembni instrumenti za planiranje, nadzor kakovosti in optimizacijo stroškov.
Umetna inteligenca že danes omogoča:
Podjetja, ki bodo pravočasno vlagala v digitalna znanja in tehnologije, bodo bistveno konkurenčnejša ter odpornejša na tržne spremembe.
Dvodnevni kongres se je zaključil s slavnostno podelitvijo priznanj »Znak odličnosti v gradbeništvu«. Gre za eno najpomembnejših strokovnih priznanj v panogi, ki potrjuje strokovnost, kakovost izvedbe in dolgoročno stabilnost poslovanja podjetij.
Takšna priznanja ne pomenijo le formalnega naziva, temveč utrjujejo zaupanje naročnikov ter spodbujajo dvig standardov v panogi.
Kongres je kot generalni sponzor podprlo podjetje Alpacem cement, d.d., eno vodilnih podjetij v cementni industriji v regiji. Alpacem cement, d.d., je del mednarodne skupine, ki deluje na področju proizvodnje cementa, betona in agregatov ter sistematično vlaga v trajnostne tehnologije.
Podjetje aktivno razvija rešitve za zmanjševanje emisij CO₂, učinkovitejšo rabo surovin ter vključevanje recikliranih materialov v gradbene proizvode. S svojim razvojnim pristopom spodbuja prehod v nizkoogljično in krožno gradbeništvo ter podpira strokovne platforme, ki povezujejo industrijo, stroko in državo.
Sodelovanje Alpacema cementa, d.d., kot generalnega sponzorja kongresa potrjuje, da trajnost ni le regulatorna zahteva, temveč strateška usmeritev vodilnih podjetij v panogi.
Gradbeništvo ostaja eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva. Vendar prihodnost pripada podjetjem, ki bodo znala povezati:
Spremembe niso več vprašanje izbire, temveč pogoj za konkurenčnost in dolgoročni obstoj na trgu. Kongres v Portorožu je znova potrdil, da ima slovenska stroka znanje, voljo in energijo za ta prehod – ključ do uspeha pa ostaja povezovanje.
Zapisala: Mateja Muraus Ferk
FOTO: Anton Šijanec
