Zakonski kompas
Energetika v Sloveniji:
Energetik
Vsako podjetje, kjer so prisotni ročno premeščanje, dvigovanje, potiskanje in vlečenje ali kakršnakoli druga oblika premikanja bremen, mora po Pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen (ur.l. 84/2023) oceniti vsa delovna mesta in določiti ukrepe za zmanjšanje tveganj in poškodb.
Ta ocena tveganja ni le formalnost – je ključni korak, ki omogoča, da delavci delajo varno, procesi tečejo nemoteno, podjetje pa ne izgublja prihodkov zaradi zastojev v procesu dela ali bolniških odsotnosti.
Pravilnik določa, da mora vsako delovno mesto, kjer pride do ročnega dvigovanja bremen, biti pregledano, tveganja ocenjena, določeni organizacijski in tehnični ukrepi, delavci pa ustrezno usposobljeni.
Čeprav se zakon pogosto dojema kot regulativna obveza, je njegova prava vrednost predvsem v preprečevanju poškodb delavcev. S tem se zmanjšujejo odsotnosti z dela in prekinitve delovnih procesov, kar preprečuje izgubo produktivnosti ter se dolgoročno odraža tudi v večji učinkovitosti in stabilnosti podjetja.
Nepravilno dvigovanje bremen je eden glavnih vzrokov poškodb mišično-skeletnega sistema. Posledice niso le fizične, temveč vplivajo tudi na učinkovitost proizvodnje in finančne rezultate podjetja.
Bolečine v hrbtu, ramenih, poškodbe zapestij ali komolcev zmanjšujejo delovno sposobnost, medtem ko dolgotrajne poškodbe hrbtenice pogosto vodijo v daljše bolniške odsotnosti.
Stres in utrujenost vplivata tudi na kakovost izdelkov in varnost vseh zaposlenih v podjetju.
Statistika kaže, da podjetja, ki ergonomije ne upoštevajo, beležijo višje bolniške odsotnosti in pogostejše zastoje v proizvodnji. Vsaka odsotnost monterja ali proizvodnega delavca zaradi bolniškega staleža pomeni zmanjšan prihodek in morebitne zamude pri dobavi.
Primer:
Podjetje, ki pri montaži kovinskih okvirjev ni uvedlo ergonomskih ukrepov, je zaradi pogostih poškodb hrbta in utrujenosti delavcev beležilo 12 % nižjo proizvodnjo. Posledično so prihajali do zamud pri dobavah in zmanjšanih prihodkov, kar je neposredno vplivalo na finančne rezultate podjetja.
Dobro organiziran delovni proces zmanjšuje tveganje poškodb in hkrati povečuje produktivnost. Med pomembnejšimi organizacijskimi ukrepi, ki vplivajo na varnost in produktivnost, izpostavljam naslednje:
Rotacija nalog omogoča, da delavci menjajo naloge na različnih postajah, kar preprečuje dolgotrajno enolično obremenitev mišic in izboljša učinkovitost, saj so delavci manj utrujeni in bolj natančni.
Delo v paru ali skupinah pri težjih bremenih omogoča hitrejše in varnejše izvajanje nalog – na primer dva monterja lahko dvigneta 50 kg element v polovici časa, kot bi to opravil en delavec in to z več napora.
Optimizirana organizacija transporta materiala – kjer so materiali nameščeni čim bližje montažnim mestom – zmanjšuje nepotrebne premike, porabo energije in izgubo časa. Hkrati pa načrtovani mikro odmori med delom, kot so kratke raztezne vaje, sprostitev hrbtenice in ramen, sprememba delovnega položaja, hidracija, prezračevanje prostora ali kratek odmik od vizualno zahtevnih nalog, pomembno zmanjšujejo fizično in psihično obremenitev. Poleg rednih odmorov za malico ali kosilo takšni kratki, nekajminutni premori preprečujejo utrujenost, izboljšujejo koncentracijo ter zmanjšujejo tveganje za napake in poškodbe.
Primer:
Podjetje, ki je uvedlo rotacijo med petimi delovnimi postajami, je zabeležilo 20 % manj napak pri montaži, zmanjšano utrujenost delavcev in hitrejši proizvodni proces.
Tehnična oprema je več kot varnostni dodatek saj neposredno vpliva na hitrost, natančnost in produktivnost delavcev.
Ti ukrepi omogočajo, da delavci delajo hitreje, natančneje in brez nepotrebnega napora.
Praktični pripomočki in njihova učinkovitost
Kombinacija tehničnih in ergonomskih pripomočkov omogoča hiter in varen potek dela.
Dvižni vozički lahko premikajo do 150 kg bremena brez fizične obremenitve, pasivni eksoskeleti podpirajo hrbet in ramena pri delu nad glavo, ergonomska orodja zmanjšujejo vibracije in utrujenost, nastavljive dvižne mize pa omogočajo nevtralno držo hrbtenice in hitrejšo montažo.
Primer:
Monter v podjetju za montažo panelov lahko s pomočjo dvižnega vozička in eksoskeleta opravi dvig in namesti 40 kg panel v polovici časa, kot bi to opravil ročno, brez dodatne obremenitve.
Investicija v ergonomijo prinaša več kot varnost. Podjetja pridobijo tudi poslovno prednost saj hitreje in natančneje opravijo delo, z manj napakami in popravki. Skrajša se proizvodni cikel ter zmanjša bolniška odsotnost kar vodi do stabilne delovne sile in izboljšane kakovosti izdelkov.
Finančna učinkovitost se pokaže v nižjih stroških nadomestnih delavcev, nadur in zdravljenja poškodb.
Primer:
Podjetje za kovinske konstrukcije je z uvedbo tehničnih pripomočkov in organizacijskih ukrepov povečalo produktivnost montažnega tima za 18 % in zmanjšalo stroške nadur za 25 %, kar je neposredno izboljšalo njihovo konkurenčnost na trgu.
Ergonomist podjetjem pomaga identificirati kritične točke delovnih mest, pripravi konkretne ukrepe ter kombinacijo organizacijskih in tehničnih rešitev.
Svetuje pri izbiri pripomočkov, kot so vozički, eksoskeleti ali dvižne mize, ter pri izobraževanju delavcev za pravilno dvigovanje, nošenje in uporabo pripomočkov.
Redno spremljanje rezultatov in prilagajanje ukrepov zagotavlja, da procesi ostanejo učinkoviti, delavci varni, produktivnost pa na najvišjem nivoju.
Ročno premeščanje bremen torej ni le vprašanje varnosti, temveč tudi produktivnosti, učinkovitosti in finančne stabilnosti podjetja.
Kombinacija zakonske skladnosti, organizacijskih ukrepov, tehničnih pripomočkov in strokovne podpore ergonomista omogoča manj poškodb in bolniških odsotnosti, hitrejše in natančnejše delo, nemoten proizvodni proces ter večjo konkurenčnost in finančno učinkovitost.
Ergonomija ni strošek, temveč naložba v varnost, zanesljivost in dobičkonosnost podjetja. Vsaka neprepoznana obremenitev danes pomeni potencialno poškodbo jutri – in vsaka preprečena poškodba pomeni manj odsotnosti, manj prekinitev dela ter večjo produktivnost. Vprašanje zato ni, ali si podjetje lahko privošči ergonomista, temveč ali si lahko privošči delati brez njega.
Marko Lovše
varnostni inženir, specialist ergonomije – ergonomist
pios365.si
